Voditelji držav Nata sprejeli deklaracijo v šestih točkah. Kaj piše v njej?

Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so v Ankari ponovno potrdili svojo "neomajno zavezanost" klavzuli o medsebojni pomoči, ki je zapisana v 5. členu pogodbe o vojaškem zavezništvu. "Napad na enega je napad na vse," so zapisali v zaključni izjavi vrha, ki ima šest točk.

"Naša enotnost, solidarnost in kolektivna moč ostajajo temelj miru, varnosti in blaginje za eno milijardo državljanov našega zavezništva svobodnih in demokratičnih držav," so še zapisali v prvi točki.

"Za soočanje z dolgoročno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja evroatlantski varnosti in stabilnosti, ter vztrajno grožnjo terorizma zaveznice uresničujejo haaško obrambno zavezo." Gre torej za lanski dogovor voditeljev o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov do leta 2035. V tej drugi točki so navedene tudi milijardne nove investicije in zaveza o "širitvi skupnih proizvodnih zmogljivosti".

V tretji točki je pričakovano zapisano, da "evropske zaveznice in Kanada v sodelovanju z ZDA prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zavezništva".

140 milijard evrov pomoči za Ukrajino

Ena od ključnih zavez pa je nadaljnja vojaška podpora Ukrajini. Napadeni državi bodo letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.

"Ukrajina prispeva k transatlantski varnosti, zavezniki pa smo enotni v naši neomajni podpori Ukrajini pri branjenju njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti," še piše v skupni izjavi. Zato se zavezujejo, da bodo Kijevu za leto 2026 zagotovili 70 milijard evrov za vojaško opremo, pomoč in usposabljanje. Enako raven podpore bodo zagotovili tudi za leto 2027.

Pomoč naj bi zagotovile predvsem evropske članice Nata in Kanada, saj so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom močno zmanjšale finančno podporo Kijevu. Financiranje naj bi sicer vključevalo posojilo EU za podporo ukrajinskim oboroženim silam v višini 60 milijard evrov za obdobje 2026-2027. To pomeni, da bi morale članice Nata letno pokriti po približno 40 milijard evrov iz svojih nacionalnih proračunov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slovenski premier Janez Janša je po koncu zasedanja voditeljev povedal, da bo Slovenija za vojaško pomoč Ukrajini namenila enak znesek kot lani – 50 milijonov dolarjev (okoli 44 milijonov evrov). Šlo bo zlasti za pomoč pri nabavi sistemov zračne obrambe. Ob tem je predsednik vlade napovedal tudi obisk Kijeva, ki bo predvidoma prihodnji teden v sklopu delegacije držav jugovzhodne Evrope in koalicije voljnih v Parizu.

V peti točki deklaracije zaveznice ponovno poudarjajo, da Iran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja, in Iran pozivajo, naj v celoti spoštuje svobodo plovbe v Hormuški ožini.

Zadnja točka pa je zelo kratka – voditelji zgolj izražajo hvaležnost za "velikodušno gostoljubje", ki ga je izkazala Turčija, in dodajajo, da se veselijo naslednjega srečanja.

Rutte: Vrh je zaznamoval izjemen občutek enotnosti

"V zavezništvu naraščajo naložbe za obrambo, uvajajo se nove zmogljivosti, industrija povečuje proizvodnjo ter evropske zaveznice in Kanada prevzemajo večjo odgovornost za našo skupno varnost. Vse to predstavlja temelje za močnejši, pravičnejši in zmogljivejši Nato," je na novinarski konferenci po koncu vrha dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.

Čeprav je ameriški predsednik Trump ob robu zasedanja ponovno ostro kritiziral zaveznice, tudi zaradi nesodelovanja pri napadu na Iran, pa je Rutte vztrajal, da je vrh zaznamovala stopnja enotnosti, kakršne v "nedavni zgodovini" še ni bilo.

"Vsi smo čutili, da je zavezništvo bolj enotno kot kdaj koli prej. Predvsem zato, ker si včasih dovolimo, da se ne strinjamo, nato pa se združimo. Zaveznice še naprej povečujejo tako temeljne izdatke za obrambo kot širše naložbe, ki krepijo našo varnost," je še poudaril generalni sekretar.

Obenem je Rutte napovedal, da zaveznice delajo tudi "zgodovinski korak k izboljšanju Natove dobavne verige goriva", pri čemer bodo zaveznice v posodobitev infrastrukture za skladiščenje in distribucijo goriva ter v podporo novim objektom, vključno s cevovodi proti vzhodnemu delu zavezništva, vložile 27 milijard evrov.